Človek sam začuti kdaj se ne počuti več dobro, kdaj je preveč obremenjen z vsemi ostalimi in ko ne zna več razmišljati z svojo glavo, takrat je alarm in takrat mora nastopiti osebnostna rast, da se iz tega izvlečemo. Sam sem primer, ko se ne znam postaviti zase, meni ne pomaga nobena knjiga, noben napitek, noben pogovor, enostavno sem takšen in to mi ni všeč. Lahko pa rečem, da v sebi se ne počutim dobro in trpim, rad bi bil samozavesten, odločen, postaven, pameten, pa ne zmorem.
Sam vem, če bom tako nadaljeval, me bo pobralo in vem da je edina rešitev zame še delavnica osebnostna rast, kjer se lahko še rešim. Pa je tu spet en problem, ker nimam samozavesti, tudi na delavnico ne zmorem, ker me je pošteno sram. Ne vem kako naj to speljem, da bom zbral pogum in šel tja, kajti prepričan sem, da tistim ljudem tam ne bom všeč in jih bom razočaral, vendar vem pa, da je osebnostna rast pri meni nujna in da če ne bom šle na delavnico, lahko še samo zbolim.
Na kar sem si rekel, da je osebnostna rast sigurno namenjena takšnim, kot sem jaz in njim to ne bo čudno in da se po nepotrebnem obremenjujem, kajti če bi bila moja osebnostna rast v redu, potem te delavnice ne bi potreboval. Počasi se približujem ideji, da zmorem in ko pomislim, kakšna prihodnost me čaka, če ne bom zase poskrbel, potem dobim moč in vem, da je pri meni osebnostna rast pomembna, da zaživim življenje. Ljudje smo kot spužve, še posebej takšni kot sem jaz, mene lahko vsak prepriča v vse, vse bi naredil za druge, da bi bili srečni, nase pa še kako pozabim in vem, da je osebnostna rast nekaj najlepšega kar lahko daš sebi in nikoli ni preveč, če se posvečaš sebi, svojim željam in ciljem.