Sama sem človek, ki se naveže na svari in jih da težko od sebe. Sprva sem kvalitetne in dobre stvari kar podarjala, na kar me je mož opozoril, da obstajajo tudi mali oglasi in da bi lahko tudi kaj dobila za stvari. Nisem ga hotel poslušati, na kar sem imela slabo izkušnjo, ko sem eno novo otroško posteljico podarila eni ženski, ki naj bi bila revna, kmalu pa sem zvedela, da si sigurno privošči več, kot pa jaz sama. Takrat so mi na misel prišli mali oglasi, na katere me je opozoril mož in dala sem mu prav.

Preveč dobrega srca sem in težko mi je, da mora nekdo plačati za rabljeno stvar, vendar to je bil moj osebni problem. Na kar sem imela skoraj nerabljeno stajico, ki so mi jo kupili starši za otroka. To je bila prva stvar, ko sem jo prodala in prav so prišli mali oglasi, ker sem prodala preko njih. Najlepše mi je bilo to, da sem dobila denar za rabljeno stvar in tisti, ki so kupili stajico, so mi bili še hvaležni. Spoznala sem, da ni nič narobe, če rabljene stvari prodamo, kajti denar se tako obrača in sama sem se odločila, da vedno, ko nekaj prodam potem tistemu kupim nekaj novega.

Občutek je tako dober in mali oglasi so res zakon, navadila sem se in sedaj prav uživam, ko kaj prodam. Nimam več slabe vesti, ampak sem srečna dvakrat, enkrat ker stvar prodam in dobim denar za to in drugič, ker se naše podstrešje ne polni z raznimi stvarmi.

Človek se navadi tudi tega, še danes mi je žal, da sem otroško novo posteljico podarila, ker je bila res lepa in kvalitetna, za to so mali oglasi, to vem danes in od mene se danes težko dobi kakšno stvar brezplačno. Kajti mali oglasi so me začarali. …