Med tem, ko sem urejala fotografije narejene, ko je bila se sezona za tek na smučeh, sem resno začela razmišljati o tem, kako bi lahko letos končno naredila nekaj, kar si želim že nekaj let. Zunanji fitnes in zunanji športi z lastno težo so mi bili vedno zelo zanimivi in glede na to, da se je lepo vreme začelo tako zelo zgodaj, ko še ni toliko vročine, je idealni las, da se začnem s tem letos ukvarjati. Zadnjih nekaj let je bilo to praktično nemogoče.
Najbrž bom kar zelo trpela, ker sem za tek na smučeh, večinoma uporabljala noge in roke skoraj ne. Kar pa pomeni, da imam vsekakor zelo manj moči v rokah, kolikor je, potrebujem za to, da začnem delati, kar si želim zunaj. Lahko bi seveda kašno skleco več naredila to, priznam. Tako sem pa delala sorazmerno enako vaj za roke in noge in seveda je tek na smučeh, zahteval več dela z nogami tako, da so noge precej močnejše.
Tolažim se seveda s tem, da bom, če bom vsaj dvakrat na teden delala vaje, prišla zelo hitro vsaj v normalno formo, da bom potem iz tistega lahko nadaljevala v tisto, kar si želim. Nekaj podobnega je bilo tukaj, ko sem po desetih mesecih zopet začela tek na smučeh, Čaka me pa vseeno dolga pot, ki bi bila že zdavnaj lahko prehojena, če se ne bi ukvarjala s stvarmi, ki ne vodijo nikamor. V tem sem bila pa zadnja leta res strokovnjak, ampak žal je to tudi posledica pandemije, ko smo bili vsi zaprti v svojih domovih in je bilo socialno življenje precej omejeno. Da ne govorim, da smo se z večino ljudi kar precej oddaljili. Skoraj vsi so začeli si ustvarjati družine. In sedaj se tisti, ki je še nimamo težje, vklopimo poleg. Nimam nič proti otrokom ampak, ne da se mi z otroki drugih ukvarjati toliko časa, kolikor bi se mogla, če bi šli na kakšen skupni izlet. Mi je zato tek na smučeh, mnogo ljubši, pa čeprav grem kdaj čisto sama.
